V žaru trenutka sem se zalotil, kako delim posteljo s svojo novo mačeho, lepo žensko, ki se je zdela več kot le dodatek naši družini.Ko sva tam ležala, je bila napetost med nama otipljiva, najini telesi komaj kakšen centimeter narazen.Tišina je bila gosta, a bila je tišina, ki je govorila velike količine.Čutil sem njen dih na vratu, njeno kožo toplo ob moji.Bil je občutek, ki mi je pognal drget po hrbtenici, da sem podvomil v lastno razsodnost.Sem bil res tik pred tem, da prestopim to mejo?Misel je bila obenem vznemirljiva in grozljiva.A ko sem jo pogledal v oči, sem videl odsev lastne želje.Bil pa je pogled, ki je povedal vse, kar besede niso mogle.In v tistem trenutku sem vedel, da moram storiti tisti zadnji korak.